Najpogostejše zmote o prevajanju

Danes se vse odvija tako hitro. Vse mora biti končano takoj, čim prej in, seveda, čim ceneje. Nič več nimamo časa za čakanje. Zelo pogosto izberemo hitre in enostavne rešitve ter upamo na najboljše. Prav zato ne preseneča dejstvo, da postajajo spletni prevajalniki za samodejno prevajanje in storitve strojnega prevajanja v zadnjem času vse bolj priljubljeni. Potrebujete prevod? Rešitev lahko najdete z nekaj kliki. Kdaj naj bo končan? Čez eno uro. Koliko naj stane? Čim manj. Rezultat je, seveda, nekakovosten in neustrezen prevod. Kaj pa kakovosten prevod vključuje? Predstavljamo vam nekaj klasičnih zmot o prevajanju (in resnic):

Zmota št. 1: Prevaja lahko vsak, ki zna tuji jezik.

Znanje tujega jezika ni edini predpogoj za ukvarjanje s prevajanjem. Prevajalec je nekdo, ki se je šolal in usposabljal ter nadgrajeval svoje znanje, da bi lahko zagotovil konkreten in ustrezen prevod. Prevajalec mora poleg visoke splošne pismenosti poznati stroko, iz katere besedilo, ki ga prevaja, izvira, kar pomeni, da mora poleg tujega jezika izjemno dobro poznati tudi na primer področje arhitekture, strojništva ali stomatologije.

Zmota št. 2: Prevod ni treba biti prilagojen kulturi.

Povsem dovolj je prevesti besedilo, besedo za besedo. Ne, ne drži. Ko se besedilo prevaja v tuji jezik, je treba biti pozoren tudi na t. i. lokalizacijo. Gre za postopek prilagoditve besedila določenemu okolju, v katerem živijo bralci besedila, ki so hkrati tudi materni govorci tega jezika. Dober primer tega je razlika med slovenskim bolj sproščenim slogom poslovne komunikacije in hrvaškim jezikom, ki je pri poslovni komunikaciji strožji in bolj uraden.

Zmota št. 3: Uporaba prevajalskih orodij je enako kot samodejno prevajanje.

Orodja CAT ali Computer Aided Translation (računalniško podprto prevajanje) postajajo v zadnjem času vse bolj priljubljena. Zaradi njihovega imena bi lahko pomislili, da program besedilo samodejno prevede namesto prevajalca, kar posledično pomeni, da prevajanje niti ni posebej težka naloga. Orodja CAT pa dejansko v nobenem primeru ne pomenijo samodejnega prevajanja. Uporabljajo se kot baza uporabljenih pojmov, s katero zagotovimo točnost prevoda strokovnih terminov. Prevajalec mora nato na podlagi svojega znanja in izkušenj predlog iz računalniške baze sprejeti ali zavrniti in besedilo v celoti prevesti.

Tako kot za vse dobro v življenju se je treba tudi za dober prevod potruditi. Dober prevod ne more biti končan v trenutku in ne more ga opraviti vsak. Za to, seveda, obstaja razlog – kakovosti ne boste našli povsod.

Upamo, da smo vam s to predstavitvijo vsaj malo približali prevajalsko stroko in vam natančneje pojasnili, zakaj prevajanje ni »mačji kašelj«.

Preverite, katere storitve poslovnega prevajanja v hrvaščino vam ponujamo.